Spletna trgovina ne ubija fizične trgovine, temveč dodaja vrednost v drobnoprodajni poslovni model. Povprečna vrednost spletnega nakupa s prevzemom na prodajnem mestu je višja zato, ker lahko ob prevzemu proaktivno dopolnimo košarico z dodatki k osnovnemu nakupu. V posameznih primerih lahko ob samem prevzemu kupcu ponudimo celo boljši izdelek. Primer se nanaša na trgovino z IT-izdelki, velja pa tudi za druge posle.

Ko smo pred leti v Creatimu oblikovali novo storitev trgovanja v oblaku, smo se znašli pred tehnološko dilemo: razvijati spletne trgovine na odprtokodni ali zaprtokodni (lastniški) programski opremi? Glede na to, da naj bi bila prva tako rekoč zastonj, druga pa je zahtevala več kot pol miljonsko investicijo, z izborom res ne bi smeli imeti večjih težav.

Ko se je Amazon pred nekaj leti resno lotil nemškega trga, je tam zavladala panika. Veliko trgovcev – zlasti s tehničnim blagom –  je propadlo, razpoke so se začele kazati tudi na takšnih velikanih kot sta MediaMarkt in OTTO. Nemci so se upravičeno zbali, da jim bodo tuji spletni trgovci prevzeli domači trg.

Pospeševanje prodaje se seli na splet

Že res, da prihodnost diši po spletu, a tudi klasični mediji se ne dajo kar tako. Raziskava božičnih nakupov, ki jo je izvedla ameriška družba Baynote, bo streznila marsikaterega spletnega zanesenjaka. Na odogovor, katero trženjsko orodje je najbolj vplivalo na njihovo nakupno odločitev, so kupci zelo visoko uvrstili klasična orodja kot sta direktna pošta in tiskan katalog. Priljubljena spletna orodja so še ocene uporabnikov, Googlovi rezultati iskanja (s fotografijo izdelka) in spletna pošta.

Po raziskavi MOSS slovenske spletne strani vsak dan obišče približno 700.000 različnih obiskovalcev (za dve in pol Ljubljani). Letošnjega januarja je slovenski spletni prostor obiskalo preko 1,4 milijona različnih slovenskih uporabnikov. Vsak od teh uporabnikov je na spletu v januarju preživel povprečno 15 ur.

Prenovili ste spletno stran, investirate v oglaševanje, število obiskovalcev narašča, tako željenih povpraševanj pa ni in ni. Vam zveni znano?

Uspešna spletna stran temelji na 12 dvanajstih vsebinskih in tehničnih principih, ki smo jih poimenovali Jin in jang učinkovitih spletnih strani.  Skupaj tvorijo osnovo sodobne uporabniške izkušnje.  Čeprav je brez njih izgradnja splete strani izguba časa, pa imajo mnoga podjetja s tem še vedno precej težav.

Svetovni splet je tržišče, ki daleč presega lokalne okvire. Sporočilo, ki ga podajate, lahko preko spleta doseže več milijard ljudi po vsem svetu.

www.fly-ljubljana.si – akcija Aerodroma Ljubljana in podjetja BMW Group Slovenija

B2B prodaja ima celo vrsto specifik, ki so običajno odvisne od panoge in poslovnega modela. Dosti posla se sklene »offline«, na osebnem nivoju. V nadaljevanju je predstavljeno nekaj uporabnih (online) orodij, ki pa se lahko uporabijo kot podpora pri večini B2B prodajnih procesov, ne glede na panogo.

Pri spletnem trgovanju poznamo dve različni ceni, ki jih je potrebno določiti na nivoju vsakega izdelka: osnovno in spletno ceno. Prva predstavlja izhodiščno ceno izdelka, druga pa vrednost, po kateri smo izdelek pripravljeni prodati na spletu. V različnih sistemih sta obe ceni poimenovani različno (PrestaShop: base price, final price; Magento: regular price, special price; IBM WebSphere Commerce: list price, offer price, itd.).

Pogosto nas naročniki sprašujejo, kaj je na e-poštnem marketingu tako posebnega. Poslati elektronsko sporočilo na 200+ naslovov zna vendar vsaka tajnica.

LinkedIn (LI) je s preko 610 mio uporabniki in 10 mio profili podjetij (in cca 300.000 osebnimi profili v Sloveniji) največje poslovno družbeno omrežje. Združuje uporabnike iz več kot 200 držav, vsako sekundo se priključita 2 nova.  Glede LinkedIn-a kroži dosti mitov, eden izmed glavnih je, da gre za neke vrste kadrovski portal, ki ga uporabljajo zgolj iskalci zaposlitve in rekuterji. HR sicer ostaja pomemben del omrežja, ki pa je že zdavnaj presegel te okvirje: govorimo tako o omrežju, ki je primarno namenjeno grajenju (poslovnih) odnosov. Prisotnost na omrežju je za vsako resno podjetje praktično že obvezna in pri tem vam lahko pomagamo.

Naši naročniki so v preteklem letu generirali preko 500 (LI) povpraševanj, preko 10.000 oblik engagementa in ustvarili preko 15.000 novih (relevantnih) povezav. To je tudi glaven cilj LinkedIn izobraževanja - ustvariti pogoje, ki bodo take rezultate omogočili. 

LI ni čarobna palica, ki vam bo čez noč prinesla želene KPI-je, ampak je v večini primerov le delček celotnega mozaika. Po 5 letih LI delavnic lahko z vso odgovornostjo trdim, da "coach", ki nima večletnih lastnih izkušenj v (mednarodni) LinkedIn prodaji in širšega prodajno / marketinškega pogleda ne more kvalitetno izvajati LI delavnic. Pika.  

Prav nasprotno, številni "self-made guruji" lahko (in tudi jo) organizacijam povzročijo precejšnjo škodo. Saj poznate primere, kjer v ponedeljek nobeden v organizaciji ni bil pretirano aktiven na LI omrežju, v torek pa ste začeli brati "vsebine z dodano vrednostjo" od vseh v podjetju, vključno z vratarjem. Nekdo jim je pač "svetoval", da morajo vsi objaviti vsaj 3 poste / teden, in direktor jih pridno šteje. Brez ustrezne strategije nastopa lahko "delavnica" naredi več škode kot koristi.

Naš pristop je sistematičen: preučimo primer, cilje, konkurenco in se potem odločimo, ali vam lahko pomagamo. 

Torej - hočete delavnico ali rezultate? Ste pripravljeni delati tudi po delavnici?

Promocijske akcije v trgovini v veliki meri vplivajo na uspešnost prodaje, enako velja tudi za spletne trgovine. Največje prodajne skoke beležimo v času super prodajnih akcij (Npr. -10% na vse izdelke…). Izven promocijskega obdobja je uspešnost prodaje manjša, zato je v interesu prodajalca, da se na tem področju stalno nekaj “dogaja”. Govorimo o spletni prodaji, ki jo poganjajo promocije (Promotion driven sales).

V vašem poštnem se predalu občasno znajdejo ponudbe, ki so bistveno ugodnejše od ostalih. Za minimalni vložkek vam obljubljajo sanjske rezultate na spletu. Denimo takole:

GDPR - 5 korakov, ki jih morate narediti takoj (če jih še niste)

Bolj kot se bliža “dan D” (25. maj 2018), ko začne veljati evropska direktiva o varovanju podatkov (General Data Protection Regulation), bolj je GDPR vroča tema.

Si predstavljate, da pridete zjutraj v službo in vas med vhodno pošto čaka kopica sporočil zainteresiranih kupcev, samih sočnih, zrelih priložnosti? V tem članku bomo pogledali, kako lahko izkoristite internet, da bo prihodnje leto prodaja narasla.

“Dober dan g. Mitja, kličem iz avtoservisa XY glede termina, če še drži? Drži, imam pa še vprašanje glede cene olja: na prejšnjem servisu ste mi računali 14 EUR/l, na spletu pa je maloprodajna cena identičnega 6 EUR/l? Ja to pa ne vem, verjetno gre za kakšen nepreverjen uvoz iz Kitajske, ste kupovali preko spleta? Ne, olje je isto in oglaševano pri trgovcu XY? Mi lahko ponudite isto ceno ali pa prinesem svojega? Glejte lahko prinesete, samo potem imava problem garancije…? Na uradu za varstvo potrošnikov so mi rekli, da boste verjetno to rekli, da pa temu ni tako, da ….”

Sistem za upravljanje spletnih vsebin (Content Management System, CMS) je uredniško orodje za upravljanje spletnih strani. Z njim upravljamo vsebino in dodajamo nove strani, pri tem pa ne potrebujemo znanja s področja HTML/CSS in spletnih tehnologij. Gre za enega pomembnejših elementov spletnih projektov, katerega izbiro bi morali naročniki skrbno pretehtati. V praksi temu žal ni tako, kar je povezano z bolečinami kasneje, po objavi projekta.

Pred leti smo bili povabljeni k oddaji ponudbe za izdelavo spletne trgovine večje trgovske družbe. Kot ponavadi se je mudilo, želje so bile velike, budget pa omejen. Klasika pač.