B2B poslovni modeli -  kateri je najbolj primeren za naše podjetje?

Amazon Business je oktobra objavil novico, ki je marsikateremu managerju povzročila krč v želodcu. Amazonova  B2B prodaja je namreč z ene milijarde dolarjev v 2015 narasla na kar 10 milijard v letu 2018.

• B2B2C – Opremite partnerje s proxy e-trgovinami,
• B2C2B -  Kupec izbere na vaši spletni strani, kupi pa (check-out) preko partnerja,
• Vključite komplementarne izdelke in stortive partnerjev v »One stop shop«,
• Preko spletnih tržnic prodajajte samo "ekskluzivne" produkte, ki jih ne prodajate preko partnerjev.

Očitno se B2B prodaja vse bolj seli na spletne tržnice. Amazonu, ki ima za enkrat na muhi predvsem velike kupce in mednarodne korporacije, lahko prištejemo še nepregledno množico manjših spletnih distributerjev in dobaviteljev, ki snubijo poslovne kupce.

Splet je pravo grobišče nasedlih projektov. Izvedbeni roki se lahko podaljšajo za nekajkrat, stroški letijo v nebo. Tipičen razlog je odsotnost funkcionalne specifikacije.

Načrtovanje uporabniške izkušnje
za različne kupce

Niso vsi kupci enaki. Ljudje imajo različna pričakovanja in cilje, ko se odpravijo po nakupih, tudi spletnih. Zato bomo pri spletni prodaji uspešnejši, če bomo to raznolikost upoštevali že v fazi načrtovanja.

Vsak spletni projekt mora biti osredotočen na cilje. Pa je v praksi res tako? Mislite ali veste? Vedno me preseneča, da je v mnogih, tudi velikih podjetjih estetika še vedno glavno merilo pri prenovi spletne strani.

Mnogi kredibilni viri na spletu že dolgo opozarjajo, naj se spletna mesta čim hitreje nalagajo, saj veliko (predvsem zastarelih) spletnih strani preprosto ne dosega pričakovanih hitrosti, ki jih zahtevajo spletni uporabniki. Google je v pomoč pri ocenjevanju lastnih spletnih mest ponudil orodje Google page speed, ki nam po izbranih faktorjih oceni hitrost spletnega mesta. Čeprav smo spletno stran nedavno posodobili, je Google Page speed orodje za www.creatim.com pokazalo, da ne dosegamo željenih rezultatov. Bili smo celo v 'rdečem', kar se za spletno agencijo pač ne spodobi.

Odlično email sporočilo

Vsak, ki se ukvarja s pošiljanjem email kampanj, se ob vsakem kliku na "Pošlji" vpraša, ali bo email sporočilo doseglo svoj namen. Pri enem od vodilnih ponudnikov platforme za email kampanje so zato spisali vodič, ki odgovarja na najpomembnejša vprašanja pri oblikovanju email sporočil. V Creatimu pa smo naredili kratek povzetek, ki vključuje bistvene elemente za doseganje boljših konverzij pri pošiljanju email kampanj. Preberite ga, upoštevajte v vaših enovicah in ... testirajte konverzije! Naslov sporočila (subject) Je med najpomembnejšimi faktorji pri odpiranju vašega sporočila, zato upoštevajte spodnja priporočila:

 Še kakšno desetletje nazaj so imele spletne aplikacije zelo omejen rok trajanja. Enostavno razvoj ni dohajal tempa, s katerim se je razvijal internet. Vzdrževanje spletnih strani je bilo bolj podobno gašenju požarov kot načrtnemu razvoju, dokler aplikacije ni povozil čas ali pa se je povsem zapletla same vase.

Kdaj (če sploh) zapirati vsebine?

Začnimo z zgodbo: delate v marketingu / prodaji in v zadnjem času vas vsi prepričujejo, da je t.i. vsebinski marketing »in« in da je potrebno ustvarjati vsebine, ki rešujejo probleme vaše ciljne skupine. Naredili ste analizo ključnih besed (kaj uporabniki dejansko iščejo), izbrali temo in ravno ste končali s pripravo novega ebook-a, v katerega ste vložili ogromno znanja in časa. Po klasičnem receptu ga naložite na splet in postavite pristajalno stran s formo, v katero je potrebno vnesti podatke za prenos. Logično, gre za »trade-off«: vaš ebook bo za bralca (dejansko) uporabna vsebina, vi pa boste v zameno pridobili ime uporabnika in druge podatke. Vzpostavili boste dialog s ciljem, da bralec nekoč postane vaš kupec. In tukaj se zgodba konča.

V zadnjih 15 letih, ki sem jih s sodelavci in naročniki preživel pri izvedbi različnih digitalnih projektov, smo bili vsi sodelujoči lahko priča tektonskim spremembam v tej panogi. Če sem iskren, se mi malo kolca po starih časih, ko smo tržili »spletne strani, spletne aplikacije ali spletne trgovine« kot take, kot produkt. Le-te so danes postale »commodity«, še več, v nekaterih primerih je lastništvo postalo breme, nekaj kar je povezano z vzdrževanjem in posledično stroški.

Kaj se zgodi, če danes 10 naključnih mimoidočih vprašate, kaj je to »digitalna transformacija«? Tole: