Ko se je Amazon pred nekaj leti resno lotil nemškega trga, je tam zavladala panika. Veliko trgovcev – zlasti s tehničnim blagom – je propadlo, razpoke so se začele kazati tudi na takšnih velikanih kot sta MediaMarkt in OTTO. Nemci so se upravičeno zbali, da jim bodo tuji spletni trgovci prevzeli domači trg.
A jim sami niso dolgo ostali dolžni. Domači spletni trgovci kot so Zalando, MyToys in Zooplus, so sprožili obraten proces. V nekaj letih so prerasli v mednarodna podjetja, ki danes v tujini pridelajo več, kot lahko Amazon in druščina iz Nemčije odnesejo.
Kaj pa Slovenija?
Je možno takšen proces sprožiti tudi v Sloveniji? Se lahko tudi slovenski trgovci s pomočjo spleta hitreje zasidrajo na tujih trgih? Brez fizične prisotnosti na tujem trgu seveda ne bo šlo, a je lahko cena prodora bistveno manjša (in s tem manj tvegana), če je podprta na spletu. Podjetje se lahko bolj učinkito zoperstavi lokalnim konkurentom z že uveljavljeno prodajno mrežo, enostavneje pride do kupcev in z analizo njihovih nakupnih navad na spletu laže usmerja svojo rast.
Meje padajo
Obseg čezmejnih spletnih nakupov stalno raste. Trenutno čezmejne nakupe opravi 9 % evropskih potrošnikov in 14% podjetij. Evropska komisija v okviru prizadevanj za enotno digitalno tržišče ta proces načrtno spodbuja. Njen cilj je 20 % čezmejnih nakupov do 2015. Tudi slovenski potrošniki se vse manj omejujejo na domačo ponudbo. Če lokalni ponudnik nima željenega izdelka – Amazon ga ima zagotovo.
Slovenska podjetja, ki še vedno živijo pretežno od domačega trga, bodo morala obrniti krmilo in resno razmisliti o svoji širitvi, ne samo na jug, ampak tudi na sever in vzhod.
Če se ne bomo lotili tujine…tujina se bo zagotovo lotila nas.
