Ta članek je namenjen podjetjem, kjer je spletna trgovina strateški projekt. A celo v tej sferi najdemo vrsto spletnih trgovin, ki izgledajo kot iz časov Marije Terezije in pokajo po šivih. Ali pa je urejanje izdelkov do te mere uporabniku prijazno, da ga uredniki dojemajo kot mobing.
Če ste se v teh simptomih prepoznali, verjetno že razmišljate o prenovi.
Toda kako izbrati ustrezno tehnično platformo? Po kakšnih kriterijih? In v čem se posamezne platforme sploh razlikujejo?
Če se ozrete po spletnih salonih, se vse sveti od bleščeče e-commerce tehnologije. Kamorkoli pogledaš, vse platforme so “boljše od konkurence”. Kar pa izbora nikakor ne olajša.
Izbor platforme za spletno trgovanje je poslovna odločitev
Izbor tehnologije je sestavni del širše slike projektnih zahtev, vaših ciljev in pričakovanj. Ti morajo biti jasni, saj brez njih ne morete oblikovati meril za izbor.
Čeprav so ta merila predvsem uporabniške in tehnične narave, je izbor platforme predvsem poslovna odločitev. Ne glede na vaše cilje ali poslovni model, vedno se morate vprašati:
- V kakšni meri je platforma skladna z našimi pričakovanji in zahtevami?
- Kako je poskrbljeno za kontinuiteto in poslovno varnost?
- Se bo investicija povrnila v načrtovanem roku?
Odgovori na ta vprašanja niso preprosti in zahtevajo oblikovanje jasnih kriterijev, zato si jih velja pobliže ogledati.
2. Skladnost s projektnimi zahtevami
Vsako (večje) podjetje ima svoje posebnosti. Platforme, ki bi 100 % pokrila vse zahteve, preprosto ni, vedno so potrebne prilagoditve oziroma dodaten razvoj, kar pa nekaj stane. Lahko pa te "posebnosti" zdravorazumsko omejimo na najnujnejše in tam, kjer to ne zahteva prevelikega napora, svoje procese prilagodimo platformi.
Če ste se naloge lotili pravilno, potem ste že oblikovali dokument funkcionalna specifikacija, kamor ste zapisali projektne zahteve. Naslednji korak je, da preverite, kako izbrane kandidatke (platforme) ustrezajo pričakovanim zahtevam. Če upravljate več trgovin (npr. več jezikovnih različic) - jih lahko nadzorujete iz enega mesta? Kako je z urejanjem vsebin? Katera vmesniki za plačilna sredstva so že na voljo in katera boste morali dodatno razviti?
Opravite analizo skladnosti ("fit-gap" analiza), da ugotovite, katera od platform je najbolj skladna s projektnimi zahtevami, kje so bele lise in kje bo potreben dodaten razvoj.
Previdno z razvojem po meri
Razvoj spletne trgovine prinaša velik izziv: kako se ločiti od konkurence z izstopajočo uporabniško izkušnjo, hkrati pa zagotoviti, bo spletna trgovina še vedno dovolj standardizirana, da bo omogočala nemoten razvoj?
Če je uporabniška izkušnja načrtovana tako, da zahteva obsežene prilagoditve, potem bo na koncu celotna rešitev prepredena z dodatno kodo. Ne glede na to, ali se vaša spletna trgovina v osnovi piše Magento, Shopware ali Hybris, na koncu boste pristali pri po meri narejeni spletni trgovini. Zakaj ste jo potem sploh postavili na standardni platformi?
To lahko vodi v popolno odvisnost od peščice programerjev, lastnih ali zunanjih, ki so te prilagoditve izvedli in ki edini vedo, kako sistem funkcionira (t.i. vendor lock-in). Če iz tega ali onega razloga pride do prekinitve sodelovanja, so posledice za podjetje lahko neprijetne in precej drage.
Takšni situaciji se izognete tako, da:
- Razvoj po meri omejite na najnujnejše (npr. obstoječ lojalnostni program, ki so ga kupci navajeni, morate omogočiti tudi v novi spletni trgovini). Funkcionalnosti prilagajajte na osnovi odziva uporabnikov, ne na osnovi tega, kaj je kateremu od vodilnih v podjetju slučajno všeč.
- Od izvajalca zahtevate, da programsko kodo po meri razvitih komponent in integracij natančo dokumentira in s tem omogoči prenos dela na drugega izvajalca, če bi bilo to potrebno.
Ne pozabite na operativne stroške
Pri vpeljavi nove platforme se ponavadi vse vrti okrog projekta prenove. Nihče pa se ne vpraša, kakšni so izzivi po objavi. Tehnično vzdrževanje ni vse. Naročniki radi pozabijo na vrsto “mehkih” stroškov, ki zadevajo operativno učinkovitost in bi morali biti eden od izbornih kriterijev za novo platformo.
Kako je urejen uvoz novih izdelkov in koliko časa traja? Kako učinkovito je urejanje izdelkov, upravljanje z uporabniki, dodajanje novih trgovin? Katera rutinska opravila lahko z novo platformo avtomatizirate? Koliko časa lahko s tem privarčujete? Zakaj bi vaš urednik porabil ves dan z nekimi duhamornimi copy-paste opravili, če lahko vmes počne bolj koristne stvari?
Platforma mora učinkovito podpreti vaše operativne procese, sicer vas bo vsak dan obratovanja bolela glava.
Kaj pa povezani procesi?
Neredko se zgodi, da ponosni lastnik nove spletne trgovine ugotovi, da je ne more v celoti izkoristiti, ker škripa pri logistiki. Kaj pomagajo nova naročila, če jih ne moreš odpremiti?
Spletna trgovina je sečišče številnih poslovnih procesov in bo učinkovita le toliko, kot bo učinkovit njen najšibkejši člen. Preverite, ali so v integracijah s tretjimi sistemi trenutno kakšne težave in ali jih lahko z novo platformo rešite. Prepričajte se, da bo sistem kot celota zmožen slediti zahtevam uporabnikov.
3. Povrnitev investicije (ROI)
Takole čez palec velja, da bi se morala investicija v spletno trgovino povrniti najkasneje v dveh letih (če govorimo o zamenjavi platforme že utečene trgovine) in v treh do štirih letih, če postavljamo trgovino na novo in si moramo bazo kupcev šele zgraditi.
Prihodki
Slovenija je specifičen primer, saj gre za majhno državo z zelo gosto mrežo klasičnih trgovin. Posledično ima lahko spletna trgovina velik obisk a malo realizacije.
Prebijati se skozi gnečo podzemne železnice v Londonu ali Frankfurtu s kupom nakupovalnih vrečk ni nič kaj zabavno. Medtem pa velika večina Slovencev do ciljne trgovine nima več kot 15 min vožnje. Spletne trgovine uporabljamo zgolj kot katalog izdelkov. Naredimo si ožji izbor ali pa preverimo, če je izdelek na zalogi, preden se odpravimo po “klasičnih” nakupih.
Kar pa ne pomeni, da spletna trgovina ni oddelala svojega dela naloge pri končni prodaji. Splača se raziskati t.i.: “multichannel effect” oz. koliko nakupov v klasični trgovini je dejansko povzročila njena spletna izpostava in ta promet upoštevati, ko delamo investicijski izračun.
Stroški
Koliko vas lahko torej stane spletna trgovina? Koliko stroškov še prenese, da bo njeno poslovanje uspešno? Analiza obstoječe spletne trgovine (če jo imate) je dobro izhodišče za tak izračun. A cilji nove spletne trgovine so praviloma bolj ambiciozni, kar se bo poznalo tudi na stroškovni strani.
Ocene operativnih stroškov se lahko lotite na dva načina:
- Če ste “klasični” oz večkanalni trgovec, potem ceno spletne trgovine primerjate s stroški trgovskega lokala s primerljivim obsegom prodaje. Če trgovski lokal zmore živeti z določenimi stroški, mora s podobnimi shajati tudi njegova spleta sestrična.
- Če izhajate iz obstoječe spletne trgovine, upoštevajte, da so morda nekateri nizki stroški tudi razlog, zakaj morate v prenovo. 150 EUR mesečno za gostovanje je morda res zelo ugodna cena, a če imate zaradi tega stalne težave z razpoložljivostjo, boste morali v infrastrukturo očitno investirati več.
Za stroške razvoja pa so pomembni zlasti:
Cena platforme
Manjši trgovci se bodo odločili za odprtokodno rešitev, ki je brezplačna. Zato ne preseneča, da platforme tipa WooCommerce, Magento community ali Prestashop predstavljajo veliko večino delujočih trgovin, tako pri nas kot v svetu.
Če ponudniki licenčnih rešitev želijo, da jim nekdo plača licenco, pri čemer je konkurenca zastonj, potem morajo ponuditi precej višjo kakovost produkta oz. storitev. Ta se kaže zlasti v bogati funkcionalnosti osnovne platforme, skalabilnosti in profesionalni podpori.
V Creatimu imamo izkušnje tako z odprtokodnimi (Magento open source, Sylius) kot licenčnimi projekti (Magento Enterprise, IBM WCS).
Načeloma velja, da je licenčni model primeren za večja podjetja s kompleksnimi sistemi, ki hočejo jamstvo, da bo rešitev res delovala. Če spletna trgovina, ki ima pet naročil na teden, zaradi tehnične napake kakšno uro ne dela, ne bo posebne škode. Če pa se ustavi trgovina, ki ima 10.000 EUR prometa na dan, pa podobna napaka že pomeni precejšnji izpad dohodka.
O licenčni varianti je smiselno razmisliti, če imate (ali načrtujete) vsaj 3 mio EUR prihodkov letno. Cena licence se pri Magento Enterprise Edition začne pri 18.000 EUR letno (odvisno od prometa in drugih pogojev), pri Hybrisu ali IBM WCS pa nekje pri 50.000 EUR (pri velikih mednarodnih trgovcih se cena lahko povzpne v milijone EUR). Temu je potrebno prišteti še stroške implementacije in pa vsakoletne stroške obnove licence. Vedno več poslovnih modelov temelji na najemu rešitve v oblaku.
V Creatimu imamo izkušnje tako z odprtokodnimi kot licenčnimi projekti. Morda vam bo tale primerjava odprtokodnega in licenčnega modela pomagala pri odločitvi:
Zasnova in načrtovanje
Oblikovanje izhodišč in načrtovanje sta pri manjših projektih del izvedbe, pri večjih pa gre praviloma za ločeno postavko, ki lahko poleg žičnih modelov vsebuje še postavitev interaktivnega modela, uporabniško testiranje, itd. Priporočljivo je, da so rezultati te faze sestavni del razpisnih pogojev za izvedbo.
Implementacija in razvoj
Izvedba je (poleg licenčnin) največja postavka pri postavitvi spletne trgovine, ne glede na to, ali jo boste zaupali interni ekipi, zunanjemu izvajalcu ali pa kombinaciji obeh.
Na obseg del najbolj vpliva razvoj po meri oblikovanih komponent in izvedba integracij. Cena izvedbe s kompleksnostjo rešitve eksponentno narašča. Velika postavka v razvoju je testiranje, ki lahko predstavlja tudi do 40% cene razvoja.
V Creatimu se cena postavitve spletnih trgovin praviloma giblje od nekje med 20.000 EUR za enostavnejše primere do 100.000 EUR in več za implementacijo licenčnih (enterprise) rešitev.
Vzdrževanje aplikacije
Poslovni pogoji in tehnično okolje spletne trgovine se stalno spreminjata, zato brez vsaj osnovnega vzdrževanja aplikacije preprosto ne bo šlo. Več o storitvah vzdrževanja si lahko preberete tukaj.
Pri odprtokodnih rešitvah je vzdrževanje precejšnja postavka, saj je aplikacija sestavljena iz več komponent različnih ponudnikov, ki se posodabljajo vsaka po svoje. Pri preprostejših spletnih trgovinah to ni težava, pri zahtevnejših pa obseg vzdrževanja strmo naraste. Že samo odkrivanje vzroka težave zna biti precej zamudno, poleg tega so zaradi izpostavljenosti (javno dostopna koda) varnostne posodobitve precej pogoste.
Stroški vzdrževanja kompleksnejše odprtokodne aplikacije lahko stopijo razliko do licenčnih platform, zato odločitev za odprtokodno rešitev ni vedno samoumevna (seveda tudi pri licenčnih rešitvah brez vzdrževanja ne gre). Predvsem se je treba otresti miselnosti “Odprtokodni sistem = brezplačno”, da ne bo kasneje v projektu na ta račun preveč neljubih presenečenj.
Gostovanje
Da izbira strežniške infrastrukture pomembno vpliva na performanse ni nobena novost. V Creatimu smo se lahko o tem še enkrat prepričali na primeru Merkurjeve spletne trgovine.
Poleg zmogljivih škatel boste potrebovali še arhitekta, ki jih bo znal povezati v smiselno celoto, in sistemskega administratorja, ki bo sistem redno vzdrževal in posodabljal. Cene dobrih administratorjev se pri nas gibljejo nekje od 65 EUR na uro dalje.
Pod črto
Enoznačnega odgovora, katera platforma je najboljša, preprosto ni. A z upoštevanjem zgornjih priporočil boste pri izboru na varni strani. Pomembno je, pri izhodiščih ostanete trdno na realnih tleh in ločite dejstva od pobožnih želja.
Pri tem pa ne pozabite, da je platforma zgolj okvir. Kako uspešna bo končna tehnološka rešitev, je v veliki meri odvisno od kakovosti izhodišč in sposobnosti razvojne ekipe.
